Kakor pri slovenskih krajevnih napisih – Avstrija krši ustavno pravico iz 7. člena ADP
Kakor je Narodni svet koroških Slovencev izvedel, so v “primeru Škocjan” prizadeti slovenski občani uporabili pravna sredstva proti oprostilnim sodbam, ki so razbremenile župana in njegove uradnike glede neuporabe slovenskega uradnega jezika v občini; o ničnostih pritožbah bo moralo odločiti Vrhovno sodišče.
Na tiskovni konferenci ZSO v Ljubljani je podpredsednik dr. Valentin Sima izjavil, „da je NSKS v zadnjih dvajsetih letih naredil narodni skupnosti več škode kot pa Kärntner Heimatdienst“.
Z velikim zaskrbljenjem v zadnjih letih zasledujemo narodnostno politiko najprej dveh, nato pa treh osrednjih organizacij, ki naj bi zastopale interese koroških Slovenk in Slovencev. Slika, ki jo dajete javnosti, je vsebolj žalostna prispodoba tragične komedije, ki je s tiskovno konferenco ZSO (na žalost ob prisotnosti SPZ!?) doživela dosedanji višek.
Narodni svet koroških Slovencev sporoča, da se danes ni udeležil sestanka z ministrom za pravosodje Republike Slovenije dr. Alešem Zalarjem, ker zastopa predsedstvo Narodnega sveta mnenje, da je prisotnost gospoda Bernarda Sadovnika na takšnem sestanku nesprejemljiva.
V Avstriji živijo avtohtone narodne skupnosti, ki na osnovi ustave uživajo posebno zaščito. Splošno gledano so narodne skupnosti skupine državljanov, ki se od večine razlikujejo ali po objektivnih (jezik, vera itd.) ali subjektivnih značilnostih (priznavanje k določeni kulturni skupnosti).
Vsaj 1500 let Slovenci že prebivajo na Koroškem, večina krajevnih imen še danes v sebi nosi več ko očitne slovenske korenine, vseeno pa uradni zemljevidi slej ko prej ne odražajo resnične in zgodovinske jezikovne podobe niti tistih krajev, ki so celo po restriktivnem avstrijskem narodnostnem zakonu uradno dvojezični.
Odredba zvezne vlade o določitvi ozemeljskih delov, v katerih je treba postaviti topografske oznake in napise tako v nemškem kakor v slovenskem jeziku (topografska odredba-Koroška):
