Narodni svet koroških Slovencev pozdravlja poskus, da se diskusija okoli novejše koroške zgodovine postavi na stvarnejše podlage
Kot je znano, je dežela Koroška imenovala posebno raziskovalno komisijo, ki naj razsvetli dogodke iz 70-ih let, med njimi bombne napade na partizanske spomenike in ustanove nemških Korošcev. Komisiji predseduje direktor deželnega arhiva, Wilhelm Wadl, znanstveno vodstvo pa naj bi prevzel prof. Alfred Elste. Delo komisije naj bi se končalo leta 2012.
Narodni svet koroških Slovencev pozdravlja vsak poskus, da se diskusija okoli novejše koroške zgodovine postavi na stvarno podlago, kot tudi namen, da dogodke obdelajo strokovnjaki.
Prav za zgodovinarje je samoumevno, da zgodovinskih dogodkov ne gledajo izolirano, temveč tudi okoliščine, v katerih so nastali. Narodni svet koroških Slovencev zato pozdravlja, da pride s pomočjo omenjenih, kakor tudi drugih koroških in po potrebi mednarodnih strokovnjakov, tako nemško kot tudi slovensko govorečih, katere še velja pritegniti, do obsežnega pregleda in opisa dogodkov, kot tudi njihove predhodne zgodovine. Zato bi morali začeti z letom 1920, najkasneje pa leta 1938, ko je bila Avstrija za sedem let izbrisana z zemljevidov in ni bila ogrožena samo njena južna meja, temveč so izginile vse avstrijske meje in tudi Avstrija. To je bil tudi čas, ko je bilo mnogo koroških Slovencev izseljenih v koncentracijska in nacistična delovna taborišča. Pri pogajanjih za Avstrijsko državno pogodbo je bila Avstrija ponosna na organiziran upor proti Hitlerju, katerega so na Koroškem večinoma vodili partizani in so s tem prispevali k odstranitvi nacističnega režima. In ta odstranitev nacizma je omogočila ponovno vzpostavitev Avstrije. To so priznali tudi pomembni koroški politiki. Tako prvi povojni predsednik deželnega zbora, Jakob Sereinigg. To obdobje in ta dejstva je treba upoštevati, omeniti bo treba tudi ljudi, ki so jih po vojni nasilno odvedli, petdeseta leta, organiziranje stavk s strani različnih domovinskih združenj proti dvojezičnemu pouku po podpisu državne pogodbe in posledično odstranitev obveznega dvojezičnega pouka po deželnem glavarju Wedenigu, napade na krajevne napise, njihovo organizacijo in ozadja, kot tudi bombne napade.
Vseobsegajoč, vendar ne nujno dolg prikaz novejše koroške zgodovine bo privedel do marsikaterega bolečega spoznanja, tako na strani nemško govorečih Korošcev, kakor tudi na strani koroških Slovencev, imel pa bo zdravilen, spravljiv učinek.
Vsekakor je poznavanje zgodovine pomembno za razumevanje preteklosti. Dogodki tudi ne smejo preiti v pozabo. Vendar čas napreduje in zdaj, v 21. stoletju čas ni samo zrel za skupno obravnavanje zgodovine, temveč tudi za skupen pogled v prihodnost. Medtem ko so za zgodovino pristojni zgodovinarji, naj se politiki iz zgodovine učijo in na to gradijo prihodnost. Pri tem pa s strani politike ne sme priti do instrumentalizacije in zlorabljanja bolečih dogodkov iz preteklosti, temveč do znakov sprave. Pravtako ne sme priti do obsojanja oseb, za to so pristojni državni organi kot sodišča, javno tožilstvo in urad za ustavno varstvo. Razen tega velja domneva nedolžnosti. Prav tako je razveseljivo, da je časovni okvir za raziskovalno komisijo določen z letom 2012 in ne kak prezgoden termin.
V zvezi z raziskavami naj so dovoljene dve misli, ki naj nam pomagata, da bo naš pristop do vprašanj, ki jih je treba obdelati, bolj sproščen. Ingeborg Bachmann je menila, da so ljudje zmožni sprejemati resnico. Veliko prej, pred 2000 leti, pa je dejal Kristus, da nas bo resnica osvobodila. In samo na podlagi resnice lahko gradimo pravično družbo, tudi na Koroškem.
Na teh temeljih bo prišlo do pravične in boljše Koroške. Do bolj spoštljive in bolj tolerantne, v prihodnost usmerjene, skupne Koroške. Tako Koroško želimo graditi vsi.
To je odgovornost naše generacije.
Valentin Inzko, predsednik NSKS
