12. seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

11. seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

V torek, 10. 12. 2024 je v mali dvorani Državnega zbora potekala 12. seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Edina točka dnevnega reda je bila Položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji.

Narodni svet koroških Slovencev je na seji zastopal poslovodni tajnik Marko Oraže, ki je kot edini navzoči predstavnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji podal sledeče stališče k poročilu Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu k točki dnevnega reda.

Spoštovani predsedujoči, spoštovana državna sekretarka, navzoče članice in člani komisije in predstavniki drugih ministrstev!

Najprej velja Republiki Sloveniji in predvsem Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu velika hvala za vsestransko podporo slovenski avtohtoni narodni skupnosti na Koroškem, predvsem tudi za redno sofinanciranje naših dejavnosti.

Predloženo poročilo je kot vedno obširno in zajema mnogo področij in nanizani so napredki, ki smo jih dosegli v preteklih letih ter nekaj pomembnih mejnikov za slovensko manjšino.

Dosegli smo na primer sistemsko rešitev za Slovensko glasbeno šolo – še vedno pa nismo na istem nivoju učnih enot, kakor smo bili pred vključitvijo v deželni šolski sistem.

Slovenska manjšina je omenjena v koroški deželni ustavi – na drugi strani pa slovenščina ni zasidrana kot drugi deželni jezik. Na področju šolstva to velja po teritorialnem principu za celotno Južno Koroško, na področju sodstva vsaj na tretjino veljavnostnega območja – ta logika se v deželni ustavi ni upoštevala.

Prav tako smo bili neuspešni glede slovenskega občevalnega jezika v kmetijski zbornici, kjer je kljub spremembi kmetijsko zborničnega zakona v letu 2023 ostala poslovni jezik le nemščina.

Letos je bila na mizi predlog za novelo zakona za skupinsko pritožbeno pravico – tudi tukaj naša skupna prizadevanja niso bila uspešna, da bi dosegli skupinsko kolektivno pravico tožbe tudi za pripadnike narodnih skupnosti.

Povsem pravilna je ugotovitev v poročilu, da opisanih dosežkov ni mogoče pripisati sistemskim rešitvam. Na tem mestu bi opozoril na skupno peticijo »Za varstvo manjšinskih pravic in ohranitev pravne države«, ki so jo novembra 2023 vložile politične krovne organizacije koroških Slovencev ter Enotna lista pri Odboru za peticije Evropskega parlamenta. V peticiji so navedena bistvena odprta vprašanja in so navedena tudi v poročilu.

Omenil pa bi aktualno razpravo o šolstvu. Pri ministrstvu za izobraževanje so preko dežele Koroške bile ustanovljene tri delovne skupine za področja predšolske vzgoje, za obdobje obveznega šolanja ter za neprekinjeno jezikovno izobraževanje. Vse tri delovne skupine so predložile zaključne zapisnike, ki so sedaj še v zaključni fazi usklajevanja. Imamo občutek, da se na uradniški ravni zavedajo in poznajo potrebe narodnih skupnosti v Avstriji, vendar se spet znajdemo v medtem že znani situaciji, da se pristojnosti porivajo med zvezo in deželo sem in tja in na koncu ni politične volje kaj spremeniti v prid narodnih skupnosti. Glede na dejstvo, da je bilo v zadnjih 10 letih ravno na področju izobraževanja in šolstva vsaj 10 zakonskih sprememb in smo k vsaki reformi posredovali naše stališče in predloge, ničesar niso upoštevali.

Nedavno so v Avstriji potekale državnozborske volitve – rezultati (tudi na dvojezičnem ozemlju) so znani in smo aktualno sredi pogajanj za novi vladni program. Zadnji vladni program 2020-2024 je bil zelo obetaven in je namenjal kar cel odlomek ukrepom v prid narodnim skupnostim vključeno re-kodifikacije ustavnih določil o narodnih skupnostih. Razen povišanja podpor narodnim skupnostim je od tega ostalo le malo, niti ni uspela razširitev dostopa do dvojezičnega sodstva na celotno dvojezično ozemlje, kar se nam je zdelo na začetku še najbolj realistično.

V sedanjo razpravo za novi vladni program smo se aktivno vnesli in parlamentarnim strankam posredovali naša izhodišča. Če se bo karkoli našlo tudi na vladnem papirju, pa je pričo drugim izzivom težko pričakovati.

Glede na dejstvo, da smo pred pomembnimi obletnicami, kot so 70-letnica podpisa Avstrijske državne pogodbe, 80-letnice konca druge svetovne vojne ali 30-letnice pristopa Avstrije v Evropsko unijo, 2026 pa bo 60 let od uveljavitve Zakona o narodnih skupnostih - pa le upamo, da se bo Republika Avstrija zavedala svojih ustavno pravnih zavez.

Pri tem tudi naprej upamo in štejemo na močno vsebinsko podporo s strani Republike Slovenije.

Hvala za pozornost!

Na seji Komisije sta bila sprejeta dva sklepa.

1. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu priporoča Vladi Republike Slovenije, da politične predstavnike Republike Avstrije še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avtrijske državne pogodbe.

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu priporoča Državnemu zboru, da sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji.