Poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem 2024 – stališče Narodnega sveta

V deželnem zboru, v odboru za ustavno pravna in manjšinska vprašanja, za evropska vprašanja in peticije se je vršila 10. julija 2024 seja odbora, katere se je udeležil tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Zdravko Inzko. Tema seje je bilo letošnje poročilo koroške deželne vlade o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem 2024.

Predsednik Inzko je uvodoma poudaril, da se Narodni svet strinja z vsemi točkami stališča društva Slovenskih koroških pravnikov. Menil pa je tudi, da tokratno poročilo ne bi smelo biti rutinsko, ker se že nahajamo v letu, ko se bo obhajala 70. obletnica podpisa ADP, Avstrijske državne pogodbe. Ta pogodba je po besedah predsednika Inzka še kako aktualna, saj smo te dni priče imenovanja oz. ne-imenovanja ravnatelja/ ravnateljice Slovenske gimnazije, ustanove, ki je omenjena v državni pogodbi. V državni pogodbi je tudi omenjeno nadzorstvo srednjih šol, inšpekcija, ki še formalno ni izpeljana. Inzko je zato predlagal, da se v nekem gremiju, kjer bi sedela država, dežela Koroška in narodna skupnost pregleda, kaj je od ADP uresničeno in kaj je še odprto.

Pri uradnem jeziku je na primer tako, da imajo člani slovenske narodene skupnosti možnost uporabe slovenščine samo v štirinajstih občinah od šestintridesetih. Tudi pri dvojezičnih sodiščih je podobno: 2/3 članov slovenske narodne skupnosti nima dostopa do dvojezičnega sodišča. Lahko pa zahtevajo in dobijo postopek v slovenskem jeziku v Celovcu Slovenci iz Trsta in Gorice, ali pa iz Ljubljane, ne pa večina koroških Slovencev.

Glede na dvojezične krajevne napise je narodna skupnost naknadno izvedela, da je bila lista krajevnih imen usklajena že meseca decembra 2010 z nemško-nacionalnimi zastopniki, deželni glavar Dörfler pa je dobil tako listo že 12. decembra 2010 v dvorani dunajskega Musikvereina, ob božičnem koncert »Grenzlandchor-a Arnoldstein«. Torej vse pred začetkom pogajanj. Pogajanja so bila torej navidezna. Vendar je manjšina »Memorandum« podpisala, ker je na drugi strani dobila ogromne obljube: nov Zakon o narodnostnih skupnostih »zügig«, torej po hitrem postopku. Od tedaj pa je minilo 13 let.

Zamujena je bila tudi prilika, ko so pred nekaj tedni omogočili kolektivno tožbo za konzumente (Verbandsklagerecht), vendar ne za narodno skupnost.

Kot rečeno, obstaja stališče Društva slovenskih koroških pravnikov, ki pokriva v večjih podrobnostih tudi druga področja, kot so šolstvo.

Pozitivno je dr. Inzko omenil uspešni nastop slovenske narodne skupnosti v Bruslju in Strasbourgu, kjer je posebni odbor za peticije sprejel skupno vlogo zastopnikov slovenske narodne skupnosti na dnevni red in na katero bo morala dati odgovor Evropska skupnost.

Na koncu je predsednik Inzko še enkrat opozoril na dejstvo, da se nahajamo v 70. letu podpisa državne pogodbe in da bo potrebna temeljita analiza že rešenih in še odprtih vprašanj.