Ustanovitev NSKS

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je bil ustanovljen 28. junija leta 1949 na osnovi krščanskih in demokratičnih načel. Pred tem je bilo edino politično predstavništvo med koroškimi Slovenci “Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte (OF) za Slovensko Koroško, ki se je po navodilih Komunistične partije Slovenije oz. Jugoslavije zavzemal za osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vštevši koroške in primorske Slovence. Glavni vzrok za ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev je bilo nezadovoljstvo nad monopolnim idejnim in taktičnim odločanjem Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško.

Prvi predsednik Narodnega sveta je postal ustanovni član dr. Joško Tischler, potem ko so ga vodilni predstavniki OF prisilili, da je izstopil kot zastopnik koroških Slovencev iz začasne deželne vlade. Veliko oporo so ustanovni člani takrat imeli še zlasti v slovenskih župnikih, ki so jim stali ob strani z nasveti. Za volitve jeseni 1949 je zbor zaupnikov NSKS sklenil samostojno nastopanje z imenom “Krščanska ljudska stranka”. Po sprejetem sklepu je takrat župnik Janez Starc po ustanovni seji NSKS stopil med vrata in vsi člani zbora zaupnikov so morali do zadnjega izprazniti svojo denarnico, s tem so si zaupniki ustvarili “začetni kapital”.

Na volitvah oktobra 1949 Tischler ni bil izvoljen v deželni zbor, vendar je s 4.644 glasovi prehitel kandidata levo usmerjene Demokratične fronte delovnega ljudstva M. Zwittra, ki je zbral 2.095 glasov. Slednja frakcija je bila naslednica Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Sredi septembra 1949 je začelo izhajati glasilo Naš tednik. Leto navrh se je Naš tednik združil s slovenskim glasilom britanske zasedbene oblasti Koroško kroniko v Naš tednik – Kronika. Pri državnozborskih volitvah pa je NSKS takrat podprl krščansko-demokratsko ljudsko stranko (ÖVP), ker naj bi bila nositeljica avstrijske državne ideje.

Narodni svet koroških Slovencev se je nenehno zavzemal za samostojno slovensko kandidaturo na občinskih in kmetijsko-zborniških volitvah. Pri tem pa je začasno sodeloval z levo usmerjeno manjšinsko organizacijo – Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), ki je bila ustanovljena v letu 1955.

15. maja 1955 so po dobrih osmih letih pogajanj zunanji ministri zavezniških držav Velike Britanije, ZDA, Francije in Sovjetske zveze ter sklepno tudi Avstrije podpisali Avstrijsko državno pogodbo (ADP). Pogodba je bila sporazum med zavezniškimi državami o statusu Avstrije. Pogodba prepoveduje združitev Avstrije z Nemčijo, povezovanje z vojaškimi zvezami itd. Za koroške Slovence pa je izredno pomemben 7. člen ADP, ki Republiki Avstriji nalaga popolno varstvo koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov. K pogodbi je novembra 1955 pristopila tudi Jugoslavija, ki se je s tem v zameno za manjšinsko varstvo in pravico do zaplembe avstrijskega premoženja v Jugoslaviji odpovedala ozemeljskim zahtevam. Določila Avstrijske državne pogodbe so zasidrana v avstrijski ustavi. V njej se je Avstrija obvezala, da bo vsem osebam pod njeno suverenostjo zagotovila uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne glede na raso, spol, jezik ali vero.

Zaradi zavzemanja za lastno slovensko kandidaturo na deželni in občinski ravni so oblasti v Jugoslaviji dobrih 15 let zavračale voditelje Narodnega sveta, češ da so “izdajalci” skupnih ciljev vsenarodne OF in da so “razdiralci” enotnosti koroških Slovencev.